Celjsko knjižničarstvo skozi čas

• 

  Mestna veduta s konca 19. stol.

• 

  Ignacij Orožen (1816 - 1900)

• 

  Narodna čitalnica v Celju

• 

  Narodni dom - simbol celjskega slovenstva

• 

  Javna mestna knjižnica v poslopju magistrata

• 

  Knjižnica na Glavnem trgu

• 

  Akcija zbiranja knjig za ponovno oživitev knjižnice

• 

  Študijska knjižnica v Stari grofiji na Muzejskem trgu

• 

  Čitalnica v Stari grofiji

• 

  Novo domovanje Mestne ljudske knjižnice

• 

  Otvoritev novih prostorov Pionirske knjižnice

• 

  Novo poslopje Študijske knjižnice

• 

  Ob združitvi Študijske in Mestne knjižnice

• 

  Domoznanski oddelek

• 

  Odkritje kipa Edvarda Kardelja

• 

  Prvi obiskovalci Marksističnega oddelka

• 

  Poplava v knjigoveznici

• 

  Prvi koraki v avtomatizacijo

• 

  Člani Univerze v Gornjem Gradu

• 

  Začetek avtomatizirane izposoje

• 

  Proslava ob 50-letnici knjižnice

• 

  Ponovno poplava

• 

  Knjižnica na obisku

• 

  Nova knjižnica v Vojniku

• 

  Izbrani projekt za izgradnjo nove knjižnice

• 

  Arheologi na delu

• 

  Knjižnica na začasni lokaciji

1846
Začetki slovenske bralne kulture v Celju.
»15. februara je duhovšina celske fare vstanovila slovensko knjižnico za celsko faro. Za to knižnico, ki zdaj že 440 bukev šteje, je složila slovenska mladina te fare na pervi poziv 67 gold. 21. krajc. srebra.«
(Ignac Orožen, Celska kronika, 1854, str. 200)

1851
Prva slovenska čitalnica v mestu ob Savinji.
»1. januara so neki domorodci v Celi slovensko čitalnico vtemelili, ki je pa čez pol leta zopet nehala. Njene novine ino knjige so dobili dijaki celskega gimnazia.«
(Ignac Orožen, Celska kronika, 1854, str. 222)

1862
Narodna čitalnica v Celju – zmagoslavje slovenske narodne zavesti.
»16. svečan smo z zlatmi črkami v kroniko starodavnega in staroslavnega mesta Celja zapisali. Odprla se je naimer ta dan »celjska čitavnica«. Že dolgo smo se veselili tega dneva, ko se ima nova moralna moč štajerskih Slovencov očitati in razviti...«
(Novice, 26. 6. 1862, Dopis iz Celja)

1906
Društvena knjižnica čitalnice v Narodnem domu se odpre za splošno uporabo.
»Čitalniška knjižnica se je to nedeljo otvorila za splošno uporabo. Že prvi dan so se pridno oglašali za knjige. Če se bode pokazala potreba, se bodo storili vsi potrebni koraki, da se ponudi vsakemu Slovencu prilika, čitati slovenske knjige.«
(Domovina, 7. 12. 1906)  

1927
Iz društvene dediščine nastane Javna mestna knjižnica v Celju.
»V četrtek, 3. marca, t. l. se otvori javna mestna knjižnica, ki se nahaja v pritličju poslopja mestnega magistrata… Knjižnica, ki se stalno dopolnjuje, šteje nad 2000 leposlovnih ter znanstvenih slovenskih, srbohrvatskih in nemških knjig.«
(Razglas, Mestni magistrat celjski)

1941
Mestna knjižnica kot simbol slovenske narodne identitete postane žrtev okupacijske oblasti.
»Predvojno lepo mestno knjižnico, ki je imela prostore na Šlandrovem trgu, je okupator popolnoma uničil. Osnoval je svojo knjižnico na Glavnem trgu.«
(Janko Orožen, Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, 1980, str. 468)

1945
Poleti  mestna knjižnica v Celju ponovno oživi.
»Čim se je predmetna učiteljica matematike in fizike Vera Levstikova, ki je pred vojno knjižnico brezplačno oskrbovala, vrnila iz izgnanstva, je s pomočjo sindikatov po podjetjih in pri privatnikih brezplačno nabrala 1810 knjig.«
(Janko Orožen, Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, 1980, str. 468)

1946
Celje dobi študijsko knjižnico. Z delom je začela v pritličju Stare grofije na Muzejskem trgu.
»Celje je bilo poleg Maribora in Novega mesta med prvimi tremi tedanjimi okrožnimi središči, v katerih je ministrstvo za prosveto LRS 1. marca 1946 ustanovilo okrožne študijske knjižnice.«
(Janko Orožen, Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, 1980, str. 471)

1955
Prostorsko utesnjena študijska knjižnica razširi svoje kapacitete s čitalnico.
Knjižnični fond je narasel na skoraj 20.000 enot, prostorska stiska je postajala neznosna, zato je bila pridobitev čitalnice z 18 sedeži, ki je bila predvsem izposojevalnica, življenjskega pomena.

1962
Mestna knjižnica se septembra preseli v nove prostore na sedanjem Gledališkem trgu. Knjižnica je postala ena redkih v Sloveniji, kjer je bil bralcem omogočen »prosti pristop«.
»V letih 1954 do 1962 je knjižnica delovala v prostorih nekdanje Južnoštajerske hranilnice na Cankarjevi cesti 13, leta 1962 pa se je preselila v nove prostore na Šlandrovem trgu poleg gledališča.«
(Janko Orožen, Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, 1980, str. 469)

1963
Pionirska knjižnica dobi nove prostore na Gledališkem trgu 4 in se združi z Mestno ljudsko knjižnico.
»V novem poslopju na nasprotni strani trga so kot njen odsek namestili Pionirsko knjižnico, ki je bila poprej v Ćuprijski ulici (danes Razlagovi ulici)...«
(Janko Orožen, Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, 1980, str. 469)

1967
Študijska knjižnica se preseli v novo zgradbo – prizidek k Stari grofiji na Muzejskem trgu.
»Inž. Cveta Sadarjeva in inž arh. Jure Sadar sta s sodelavci v projektivnem biroju GIP INGRAD izdelala podrobni izvedbeni projekt, po katerem so od 1964 do 1967 zgradili novo knjižnično poslopje.«
(Janko Orožen, Oris sodobne zgodovine Celja in okolice, 1980, str. 470)

1974
Mestna ljudska knjižnica se združi s Študijsko knjižnico v Osrednjo knjižnico Celje.
Za združitev so se odločili delavci obeh knjižnic na referendumu konec decembra 1973. S tem je nastala ena največjih knjižnic v Sloveniji s skupnim fondom, ki je takrat obsegal 223.000 knjižničnih enot. 135.000 enot je prispevala Študijska knjižnica.

1976
V okviru združene knjižnice nastaneta dva nova oddelka: Marksistična knjižnica in Domoznanski oddelek.
Oddelek z marksistično literaturo je nastal na pobudo družbeno političnih organizacij, domoznanski pa je zrasel iz raziskovalne tradicije celjskega knjižničarstva, ki se je želelo poglobljeno ukvarjati s svojim območjem.

1979
Osrednja knjižnica se preimenuje v Knjižnico Edvarda Kardelja.
Februarja je umrl ideolog socialističnega samoupravljanja Edvard Kardelj in knjižnica se je njegovemu spominu oddolžila tako, da si je nadela njegovo ime.

1982
Vojnik je dobil novo knjižnico na Kerševi 8, ki se je kot delovna enota vključila v organizacijsko strukturo celjske knjižnice.

1985
Oddelek za otroke na Gledališkem trgu je dobil nove, večje prostore. V njegovih bivših pa se je naselil oddelek za marksistično literaturo.

1990
Knjižnica Edvarda Kardelja se spomladi ponovno preimenuje v Osrednjo knjižnico Celje. Jeseni katastrofalna poplava.
Prvega novembra je so celjski vodotoki prestopili bregove in globoka voda je zalila spodnje prostore zgradbe na Muzejskem trgu, prekrila tla Oddelka za otroke in marksistično literaturo ter docela uničila Oddelek Gaberje, ki kasneje ni bil več obnovljen.

1991
Osrednja knjižnica Celje se je priključila bibliografskemu sistemu COBISS.
Najprej so se sistemu priključile knjižnice slovenskih regijskih središč s tradicijo študijskih knjižnic in obsežnimi fondi strokovne literature. V celjski knjižnici je avtomatizacija zajela najprej postopka inventarizacije in obdelave gradiva.

1994
Spomladi začne v okviru knjižnice delovati Univerza za III. življenjsko obdobje.
Začelo se je z domoznanskim krožkom, v naslednjih letih pa so prvotno ponudbo dopolnile številne dodatne dejavnosti. Z leti se je oblikoval najmočnejši splet programov za starejše v Celju.

1995
Osrednja knjižnica Celje je začela z avtomatizirano izposojo gradiva.
Knjižnica je najprej vse sile usmerila v vnos gradiva Oddelka za študij in v začetku leta je ta največji oddelek celjske knjižnice začel z avtomatizirano izposojo. Do leta 1999 je avtomatizacija zajela vse oddelke knjižnice.

1996
Knjižnica je praznovala 50. obletnico ustanovitve Študijske knjižnice.
Ob tej priložnosti so bili temeljito obnovljeni prostori Oddelka za študij in številni drugi delovni prostori na Muzejskem trgu.
Postavljen je bil nov vsebinski koncept Levstikove sobe, ki je v naslednjih letih postala osrednji prostor za prireditve Osrednje knjižnice Celje.
Takratni celjski župan Jože Zimšek je v svojem govoru na proslavi v Narodnem domu obljubil gradnjo nove knjižnice.

1998
Savinja je ponovno opustošila spodnje prostore knjižnice na Muzejskem trgu.

1999
Začetek projekta Knjižnica na obisku.
Oddelek za odrasle in mladino v okviru Osrednje knjižnice Celje začne s projektom Knjižnica na obisku - storitvami na domu za tiste bralce, ki sami ne morejo obiskati knjižnice.

2000
Otvoritev nove knjižnice v Vojniku.
Knjižnica se je ob temeljiti rekonstrukciji obstoječega objekta preselila v nove prostore na Prušnikovi 5.  

2001
Skupno število izposojnih transakcij vseh oddelkov knjižnice je prvič preseglo magično številko milijon.
Statistika je ugotovila 1.053.500 izposoj s trendom dodatne rasti v naslednjih letih.

2004
Izbor načrta za novo – skupno poslopje Osrednje knjižnice Celje.
Na anonimni projektni natečaj za arhitekturno rešitev nove zgradbe Osrednje knjižnice Celje na Muzejskem trgu je prispelo deset idejnih projektov. Ocenjevalna komisija je izbrala projekt skupine študentov arhitekture in njihovih mentorjev.

2006
Stekla so prva gradbena dela na Muzejskem trgu.
Začelo se je z rušenjem odkupljenega poslopja v soseščini, potem so za celo leto teren »zavzeli« arheologi, preden je začela zasnova novega objekta rasti iz tal.

2008
Vsi oddelki in službe knjižnice, ki so delali na Muzejskem trgu, so se preselile na začasno lokacijo na Mariborski 7 v Celju.
Poleg študijskega in domoznanskega oddelka z najbolj aktualnim gradivom se je v zgradbo bivše Kovinotehne preselila tudi vsa logistika knjižnice (uprava, nabava in obdelava gradiva, svetovanje in razvoj, tehnična služba itd.). Manj aktualni fond je našel prostor v skladišču Zgodovinskega arhiva Celje.